SlovenščinaKAM NA DOPUST?
S partnerjem sva dooolgo časa razmišljala o izletu, na katerem bi ponovno okrepila ljubezenske vezi in ustvarila samo najino pravljico. Naporni delovniki, vedno premalo časa in izčrpanost je na obeh straneh pustila negativne posledice.
Prijateljica mi je priporočila Deželo Zlatoroga, kar – po resnici povedano – name ni naredilo nikakršnega vtisa, saj nisem ravno vedela o čem govori. Dnevi so minevali, z mojo srčno polovico pa sva (precej neuspešno) iskala romantične kotičke Slovenije. No, Slovenija je dežela ljubezni, ampak jaz sem pa precej izbirčna. Pot po Postojnski jami poznam že na pamet, morje me ni nikoli preveč privlačilo, plezanje po hribih tudi ni bilo nikoli moj najljubši način preživljanja prostega časa… Čeprav rada potujem, me stežka nekaj izjemno navduši.
Po naključju sem nekega dne naletela na spletno stran Dežele Zlatoroga. Spomnila sem se besed kolegice in se odločila za hiter pregled. In pazi to: šok. Misli so mi švigale iz ene strani na drugo v približno takšnem zaporedju:
- Prvi vtis: Ok, Zlatorog, to so pravljice za otroke. Slovenija ima preveč ponudbe za družine, kje smo pa mi, pari brez otrok?? Romantika je mrtva!
- Drugi vtis: čakaj malo, kakšna pravljica za odrasle? Apartmaji? Bohinj? Kje je pa Ukanc? Hahaha, u konc’ sveta – ta je dobra.
- Tretji vtis: Jakaaaa, poglej te sobe, poglej te luštkane copatke, poglej ta razgleed!! NORO!
Sama sebe vidim kot ”aktivnega lenivca”. Delavna, pridna, nerada odlašam in ne maram preveč časa delati na eni stvari. Kadar pa govorimo o zunanjih aktivnostih, me že sprehod po ravnem spravi v delirij, da o kakšnih vzponih niti ne govorim. Tako moj dragi točno ve, s čim me spraviti v boljšo voljo. Če ga citiram:
Miška, pa daj nooo. Poglej, imava kamin, imava žar, imava sobe s hudim razgledom IN svojo kuhinjo. To pomeni zajtrk v posteljo, tisti tvoj matcha latte zvečer, lahko se bova reees razvajala. Vem, da ne maraš savne – ki je mimogrede čisto ob brunarici in jo bom res izkoristil – ampak imaš tudi masažo na prostem in jogo in…
Priznam, kupil me je že z idejo o pravem kaminu: zavila bi se v odejo kot burrito, se malo cartala, potem pa srkala ”ta moj” matcha latte na okenski polici in brala pozno v noč. Ja, obožujem hygge, Danci imajo na splošno hud način življenja, od vedno pa me je privlačila ideja o zimski pravljici v koči sredi ničesar. Če k temu dodam še puhaste nogavičke s skandinavskim vzorcem, pulover z božičnim motivom in vonj cimeta v zraku pa se takoj stopim.
Torej, po slabi uri pogovora sva se skupaj odločila: greva u konc’ sveta!
Ker imava oba veliko izkušenj s potovanji, naju je res zanimalo, kako bodo v Bohinju pričarali to obljubljeno pravljico. Rezervirala sva nastanitev v Alpik Chalets, 3 dni v brunarici Zlatorog, za dodatne aktivnosti pa se nisva takoj odločila. Uspelo mi ga je namreč prepričati, da stiskanje in romantika prevladata nad ”kolesarjenjem in pohodništvom”, kot jima reče moj dragi, medtem ko ju sama rada poimenujem ”mučenje na 101 način”. Bravo jaz!
PAKIRANJE IN POT
Kot ponavadi se je zataknilo že pri pakiranju. Večna dilema: a gre tudi toaster z nama, ali bo dovolj samo mini mikrovalovka? Je boljši kovinski pribor ali bova vzela plastičnega in onesnaževala okolje? A žrtvujem svoje zimske puloverje in spakirava samo en kovček, ali bi mogoče res vzela predvidene 4? Najslabši del potovanja sva uspešno premagala s ponovnim branjem ponudbe, kjer je seveda jasno našteta vsa oprema, ki sva jo želela vzeti s seboj. Opomba za naslednjič: preberi ponudbo ali pa pokliči za dodatne informacije. Z zimskimi oblačili sva naredila kompromis in pristala na dveh potovalkah za 3 dni, torej dva dni spanja. Ja, bila sem ponosna nase.
V jutranjih urah sva štartala iz Ljubljane, nastavila GPS do Ukanca in se prepustila užitkom vožnje po regionalni cesti. Bohinja res nimam v malem prstu, ekskurzije iz osnovne šole pa so že zdavnaj pozabljene. Bila sva pozitivno presenečena nad čisto naravo, gorovjem, zasneženimi vrhovi, razgledi…in čeprav se sliši izrabljeno: trava je u konc’ sveta res bolj zelena! Garmin naju je pripeljal na parkirišče Alpik Chalets. Prvi vtis: noro srčkane hiške ujete v dolini med visokimi gorami. In ko rečem ”srčkane” je v to všteto tudi ”idilične, pravljične, urejene, moderno-pristne, v alpskem slogu, lesene, kot iz pravljice o Janku in Metki, prostorne…”. Skratka, popoln predstavnik danskega izraza ”hygga”. Ne šalim se, še pohištvo ima obute pletene copatke. Leseni detajli, ki res dodajo tisto piko na i, udobne postelje in hudo dobri razgledi so res vredni svoje cene. Ko sem že pri razgledu: tudi iz toaletnih prostorov vidiš lepote Triglavskega narodnega parka. Veličastna zamenjava za mobilni telefon in drobni tisk na osvežilcu zraka – hihi, se razumeva? 🙂
NAMESTITEV U KONC’ SVETA
Ko sva se namestila, spila Zlatorogov napoj dobrodošlice (zanimivo ime, ampak ga res priporočam) in se malo odpočila od naporne poti, sva se najprej sprehodila do jezera (zelo kratek sprehod, brunarica je le nekaj minut proč) in malo raziskala okolico. Prvo kosilo/večerjo sva si privoščila v Restavraciji in piceriji Ukanc, kjer sva jedla – ne pretiravam – naaajboljše burgerje v življenju. Cena je še kar solidna, kvaliteta in postrežba so vrhunske. Hišno BBQ omakico pa bi še angelčki jedli na žlico! To ni bil najin zadnji obrok v restavraciji: malo sva se pregrešila, pozabila na zdravo kuhinjo in vikend začinila s pristno bohinjsko hrano, občasno nadgrajeno z.. Burgerji! Upsi 🙂
Kasneje sva se odpravila še na zeleni izlet do Ribčevega Laza (v paketu nočitve je že vključena kartica mobilnosti Bohinj, ki ti nudi popuste in bonuse, pa tudi brezplačen prevoz z zelenim avtobusom). Bližina jezera mu zagotovo da še tisti poseben šarm, vendar je že sam po sebi izvrstna točka za razglede in ljubezenske selfije. Mestece nudi nekaj kulturnih znamenitosti, cerkev Sv. Janeza Krstnika pa je s svojimi freskami zagotovo najbolj vredna ogleda. Poskrbela sva tudi za obnovitev kulinaričnega znanja in spotoma skočila še do Sirarne Bohinj po Mohant, nato pa se prepustila romantiki in zavetju Alpik Chalet Zlatorog. V celem vikendu sva dodobra spoznala okoliške vasi, se spoprijateljila z domačini ter se posvetila drug drugemu. Mislila sem, da me nič na oddihu ne more presenetiti, vendar sem se motila.
AKTIVNOSTI V DEŽELI ZLATOROGA
Dokler sva bila še doma, sem bila prepričana, da me bo partner s solzami v očeh prosil za družbo na pohodih in kolesarskih izletih, jaz pa bom gnezdila zraven kamina. Presenetljivo je bilo ravno obratno. Res, narava je fenomenalna, gore nudijo vrhunske razglede, urejenih kolesarskih poti po obrobju Triglavskega narodnega parka je skoraj toliko kot kolesarjev, ampak to mi nekako ne diši preveč. Na spletni strani sem zato poiskala aktualne pakete, primerne letnemu času in mojim (omejenim) interesom – in obnemela. Paragliding, konji, sirarske ture, pohod z baklami in ob polni luni? Izmed naštetih obvladam samo hojo, pa še to občasno bolj slabo.
Čeprav me običajne aktivnosti res ne zanimajo, se polet s padalom vseeno sliši noro zanimivo, da o sirarski turi niti ne izgubljam besed. Nekje v meni so se prebudile tudi zdavnaj pozabljene otroške sanje o lastnem konju… Za trenutek sem bila žalostna, ker se tako malo ukvarjam s športom, da se ne morem niti zabavati na lastnem dopustu. Potem pa sem upoštevala svoj nasvet in prebrala drobni tisk. Ugani kaj? Izkušnje in fizična pripravljenost sploh niso pogoj! Sledilo je taktično prepričevanje moje boljše polovice, da MORAVA nujno preizkusiti VSE, čemur je seveda sledilo presenečenje iz njegove strani, nato pa malo racionalnosti. Vseeno sva želela imeti nekaj časa za romantiko, zato sva si privoščila samo skok s padalom v tandemu in ogled Bohinjske doline na konjskem hrbtu. Izkazalo se je za izvrstno odločitev, bila je izvrstna popestritev dolgočasnega življenja ter super priložnost za utrjevanje zaupanja. Savna je postala najina jutranja rutina, masaže pa…
Te zanima še več? Podrobnosti sledijo v naslednji objavi 🙂
LONG STORY SHORT
Vrhunski gostitelj, hrana, okolica, aktivnosti, možnosti za romantiko… Lahko bi naštevala cel dan, pa v besede ne bi ujela pravega občutka. Razumem, zakaj so se usmerili v pravljice in stare pozabljene mite. Z mojim dragim sva tukaj ponovno našla ”tisto”, kar nama je uspelo izgubiti nekje na poti. Ukanc ponuja nešteto možnosti za različne okuse, v obiskovalcih pa zbudi prav poseben občutek miru in ljubezni. Priporočam obisk tega kraljestva u konc’ sveta, kot ga sami poimenujejo. V mojem primeru je izkušnja presegla pričakovanja in se izkazala za energijsko bombo. S partnerjem sva se ponovno povezala in dobila vse, kar sva si želela. Ne dvomim več, v Deželi Zlatoroga te prav zares čaka pravljica. Stay tuned!