Slovenščina
Prvo jutro. Nisem se naspal. Nisem vajen tišine in škripanja lesa. Nisem vajen, da v kaminu prasketajo polena. Sploh nisem vajen, da sredi
noči vstanem in položim poleno na ogenj. Nisem vajen tega neskončnega miru in tišine, ko noč in čas zamrzneta. Ni zvokov mestnega prometa in rešilcev. Nisem vajen, da ni daleč naokrog nič narobe in ne stoka mačka ali divja mularija … In potem pomislim … Tišina je postala pesem.
Zdaj vem, da sem našel svoj mir.JOHAN, 46 LET, NIZOZEMSKA